Toda ali je to, da se življenje igrificira, res nova ideja? Pravzaprav ne. Skoraj zagotovo bi prišla na dan že prej, če bi za to obstajali tehnološki predpogoji. Eden pomembnejših tovrstnih pogojev je na primer sistem identifikacije. Poosebljene storitve so namreč mogoče le, če nas je mogoče tako ali drugače identificirati. Pred leti so to bili le osebni dokumenti in mogoče telefon, sedaj pa je možnosti neprimerno več. Predvsem zato, ker imamo mobilne naprave, ki so na eni strani »pisane« na nas in jih tudi imamo skoraj vedno s seboj.

Računalniške igre so več kot le zabava. Mnogo več. Kot kaže, nam bodo krepko spremenile vsakdanje življenje. Najnovejša tehnološka krilatica, ki naznanja krepke spremembe tako v šolske kot tudi delovne procese, je »igrifikacija« (gamification). Prevod mogoče res ni najbolj posrečen, je pa zato posrečena ideja. Gre za koncept, po katerem je mogoče elemente, ki delajo igre zabavne, vključiti tudi v dejavnosti, ki same zase niso ravno zabavne. V teoriji je mogoče »igrificirati« skoraj vsako dejavnost, vključno z izobraževanjem, zdravstvom, delom in še čem. Se bomo v prihodnosti torej le še igrali?