Za

Spomnim se trenutka izpred petih let, ko mi je predstavnik AMD-ja, šef vzhodne regije, pojasnjeval, da jih je Intelova platforma Core resda presenetila, ampak da inženirji že snujejo odgovor nanjo, ki da bo nared v treh letih, ko bo AMD ponovno prevzel svet mikroprocesorjev … Odrešilna bilka se je imenovala Bulldozer. In je le prišel. Pa ne po treh letih, temveč po skoraj petih. In žal so prvi testi in odmevi svetovne javnosti že pokazali, da Bulldozer, kot ga poznamo danes, na namizju Intelu ne bo odvzel nobene titule. No pač, morda eno – gre za prvi osemjedrni procesor za široko potrošnjo! Pa da ne bom nesramen, še eno titulo si je prislužil AMD, s cenovno politiko in zelo mikavno ceno okoli 260 evrov je to namreč najcenejši procesor, če gledamo ceno na jedro. Arhitektura Bulldozer je komercialno ta hip na voljo v štirih modelih: osemjedrnih procesorjih FX-8120 in FX-8150, šestjedrnem FX-6100 in štirijedrnemu FX-4100. Pogledali smo si najmočnejšega, katerega osem jeder deluje pri frekvenci 3,6 GHz, vgrajena tehnologija dinamičnega prilagajanja delovne frekvence (turbo) pa jim lahko takt dvigne do 3,9 GHz oziroma dovoljuje za posamezne niti tudi skoke do 4,2 GHz. Procesor za delovanje potrebuje vmesnik AM3+, a je nazaj združljiv tudi na AM3, kar pomeni, da bo deloval tudi na vseh matičnih ploščah zadnjih treh let (kar je pri Intelu nezaslišano in zaradi česar imamo AMD še posebej radi). Bulldozer je narejen v IBM-ovi 32 nm procesni tehnologiji, ki je tudi razlog za dobro leta zamud in verjetno tudi za (ne)zmogljivost. Bulldozer naj bi bil »ubijalec« Intelove arhitekture Nehalem iz leta 2010, katero bi res sesul, a je bil pozen in zgodil se mu je Sandy Bridge. Da je bilo zamud res veliko, dokazuje veliko pričakovanje, da bo AMD vseeno izkoristil čas, ko je imel Intel težave z okvarjenimi veznimi čipi, a v realnosti se kmalu pričakuje osvežitev − Sandy Bridge-E, ki bo 22 nm, Intelovo prednosti še povečala. AMD Bulldozer je sicer čudovit procesor, katerega glavna odlika je predvsem skalabilnost. Podpira vse nove nabore ukazov (tudi SSE4a), ponuja pa tudi neverjetno veliko prostora za navijanje, in to z zračnim hlajenjem (s profesionalnim pa se je že zapisal v Guinessovo knjigo rekordov z 8,429 GHz). V primerjavi z APU-ji nima vgrajenega grafičnega jedra (to nas čaka naslednje leto z osvežitvijo). Procesor ima vgrajen dvokanalni pomnilniški krmilnik, s katerim lahko poganjamo pomnilnik z navijanjem tudi pri 1866 in celo 213 3MHz. Z Windows 8, ki bo imel boljše razporejanje niti po jedrih, se bo zmogljivost Bulldozerja še dvignila (a to velja tudi za konkurenco). Za igričarje Bulldozer ni, za vse, ki želijo odziven in hiter sistem tudi pri mnogih ducatih sočasnih opravil, pa zaradi ugodne cene in dejstva, da ne prinese potrebe po nadgradnji celotne platforme, v resen razmislek …

Proti

Bulldozerji ostajajo zmagovalci v obliki Opteronov, v strežniškem okolju, saj za smešno ceno v primerjavi z Intelom ponujajo ogromno procesno moč. Ta pa žal pri namiznih sistemih, kjer opravila niso tako vzporedna in razvejena, preprosto ne pride do izraza, in v testih ga v skoraj vseh prehiti i5 2500K, ki je v istem cenovnem razredu. Cena na zmogljivost namreč ni več zmagovalna.

Moj mikro, november 2011 | Jaka Mele