Vse lepo in prav, vendar so se tudi uporabniki ozavestili in ugotovili, da lahko v svojem PC-ju poganjajo in obdelujejo več kot le en sistem naenkrat. Danes, v času, ko se pomnilniki in diskovni prostor lokalnih mlinčkov štejejo le še v gigabajtih, tudi to ni več problem. Zakaj pa bi si zapackali svoj delovni sistem s testom novega sistema? Lepo ga skoraj podrobno preizkusite v virtualnem ogrodju in se šele potem odločite, ali boste na njega presedlali.

KAJ JE VIRTUALIZACIJA

Za vse, ki morda še ne veste kaj je virtualizacija, naj vas poskušam vsaj malce razsvetliti. Omogočajo jo programi, ki v okviru svojih zmožnosti poganjajo še en operacijski sistem (ali več), ki ni nujno enak osnovnemu. Za to svoje delovanje izkoriščajo strojno opremo (CPU,pomnilnik, disk, vhodno/izhodne enote), ki so vam na voljo, tako da zajamejo določena prosta sredstva. Po namestitvi se ti deli vidijo v osnovnem sistemu kot ena ali več datotek, ki se preprosto dajo prekopirati v drug PC in tam s pridom uporabiti. Seveda si lahko naredite tudi kopijo na DVD in se tako ne mučite z vsakokratno namestitvijo. Najboljše od vsega pa je to, da lahko z minimalnimi sredstvi pridete do več različnih delovnih okolij znotraj osnovnega okolja. Gostujoče okolje obenem s pridom izkoristi zmožnosti strojne opreme. Prav tako zelo dobro sodeluje z osnovnim sistemom tako pri deljenju oziroma uporabi omrežnih sredstev kot pri vsem drugem. Roko na srce, osebni virtualni sistemi na žalost niso namenjeni testiranju delikatnih sporov med strojno in programsko opremo. Tako recimo ne boste mogli preveriti, ali vaša grafična kartica sploh deluje z vsemi novimi gonilniki ker za to preprosto ni zmožnosti.

PODPORA ZA WINDOWS VISTO IN DRUGE NOVOSTI

Microsoft je takoj po izidu Windows Viste uporabnikom ponudil tudi svoj Virtual PC 2007 in to brezplačno. Seveda jih je starosta virtualizacije, VMware, moral dohiteti. To se je zgodilo šele šest mesecev po izidu tekmeca. Vendar boljše pozno kot nikoli.

In zakaj smo morali čakati toliko? Seveda je prvi krivec Vista s svojimi novimi zadevami glede strojnega in programskega dela. Ja, VMware v svoji 6 inkarnaciji ponuja polno podporo za Visto tako za gostujoče kot za osnovne sisteme.

Potem je tukaj končno podpora za več monitorjev naenkrat. Se pravi, sliko se da »raztegniti« tudi preko dveh zaslonov. Lahko pa poganjate vsak virtualni sistem tudi na ločenem zaslonu. Na voljo je tudi podpora za enote USB 2 (končno) v polni funkcionalnosti in, ja, iPodi bodo zdaj delovali tudi v gostujočem sistemu. Še večja pridobitev je izdelava virtualnega sistema na osnovi že obstoječega. S pomočjo dodatnih orodij se da recimo vaš obstoječi sistem kar »prenesti« v virtualno okolje brez izgube podatkov in brez težav za strojno opremo. No, male prilagoditve bodo potrebne, vendar zadeva deluje, saj je poznana že iz večjih bratov. Nov je tudi oddaljen dostop prek odjemalca VNC. Precej vam bo olajšala delo tudi zmožnost zagona virtualnih delov v ozadju brez uporabniškega vmesnika. Drugih manj pomembnih novosti je še kar nekaj vendar.

Novi VMware podpira diske do velikosti 950 GB, kar boste lokalno le s težavo izkoristili, ter pomnilnik do 8 GB. Seveda podpira tako 64-bitne sisteme kakor tudi »navadne« 32-bitne. Potem je tukaj nova podpora za 64-bitne zvočne sisteme Največja prednost pred konkurenco pa je seveda ta, da za lahko osnovni sistem uporabi tudi katero od izpeljank Linuxa in potem poganjate tudi kaj na temo Windows. Če se ga da pognati na le dveh. pa zna sam poganjati skorajda vse (strežnike, navadne sisteme, celo DOS, če še veste, kaj je to). Dodali so tudi kar nekaj eksperimentalnih delov, ki se nanašajo na prihajajoče zmožnosti novih sistemov. Vendar več o tem, ko bo vse skupaj prešlo iz faze testa v pravo uporabo. Odlična nova zmožnost, ki je konkurenca še nima, pa je podpora dvostezne uporabe procesorjev s tehnologijo Virtual SMP. Ime, ki nič ne pove, vendar se za kratico skriva uporaba enega od dveh (v prihodnosti tudi štirih) procesorjev samo za zagon posameznega virtualnega stroja. Nadgradili so tudi uporabo omrežnih sredstev in manipulacijo s omrežno opremo. Predvsem je pomembno, da lahko zdaj na eni kartici nastavite pasovno širino za posamezno okolje.

Za uporabnika bo dobrodošla zmožnost kopiranja neposredno v gostujoč operacijski sistem. Nič več izmenjave datotek. Prav tako zna VMware vse delo posneti in ga kasneje predvajati. Za razvijalce bo pomembna integracija z okolji Visual Basic ter Eclipse IDE. (Kako so lahko pozabili na Borlandova orodja!)

Dobra stran je tudi izdelava posnetkov, kjer si konzola zapomni zdajšnje stanje sistema. Potem uporabnik preizkuša vse mogoče programe in nastavitve – ter seveda razsuje sistem. Z enim klikom pa se sistem po naslednjem zagonu povrne v stanje pred posnetkom. Enostavno pozabi, kar se je zgodilo, in spet smo pri zadnjem stabilnem stanju. Vendar to zna tudi konkurenca. Ne zna pa recimo grafično izrisati spremembe in preskoke med koraki vračanja.

V prehodnem obdobju je brezplačen dodatek tudi paket ACE, ki vam bo omogočil izdelavo varnih virtualnih diskov ter s tem posredno tudi prenos in povezavo na majhne prenosne naprave, kjer bo virtualni del shranjen na prenosnih medijih.

VMware Workstation 6 žal ni brezplačen. Kar seveda ne bo znižalo njegove vrednosti, saj ima pred brezplačnimi kar nekaj zgoraj naštetih prednosti. Odločiti se boste morali sami. Za osnovno delo in domače uporabnike verjetno program ne bo privlačen. Vsi drugi pa bomo veseli zmožnosti, ki jih ponuja in ki smo jih čakali kar nekaj časa. Virtualizacija je seveda našla prostor in ima zelo širok spekter delovanja. Trenutno mi ne pade na misel področje, kjer se je ne bi dalo izkoristiti. Seveda pa ni namenjena resnemu zagonu strežniških sistemov, čeprav gre tudi tako.

Aleš Farkaš