Trdi disk je žal najpočasnejša komponenta računalnika. Prav zato je vsaka še tako majhna razlika na boljše dobrodošla. V tem primeru pa ponavadi potrebujemo dodatna orodja. Če so bila pred časom Nortonova orodja sinonim za vse, kar je najboljše, zdaj počasi, a vztrajno izgubljajo primat. Prihajajo novi igralci.

O&O je že eden od teh, ki počasi dopolnjujejo svojo tehnologijo in z vsako različico izdajajo vse boljše stvari. Danes sta pred nami dva predstavnika, ki bosta poskrbela za boljše delovanje vašega računalnika vsaj glede trdega diska.

Defrag 10

Defrag seveda ni novost, saj je trenutno na trgu že deseta različica. Vse večje novosti in izboljšave so vezane na novi operacijski sistem Windows Vista. Prav tako pa tudi deluje na vseh drugih še živečih operacijskih sistemih, zasnovanih okrog ogrodja Windows NT .
Defrag prinaša že znano tehnologijo – vse »obešeno« na en gumb, kjer se v okviru enega pritiska na gumb oziroma konfiguracije zgodi več različnih, vendar časovno odvisnih akcij. Morda bi lahko stvar poimenovali tudi gumb za priklic čarovnika, ki potem postori izbrana in odvisna dela v enem koraku.

Ustavimo se še pri grafičnem vmesniku. Če ste videli novi Microsoftov Office, ste videli in veste, v kateri smeri se bodo razvijali uporabniški vmesniki. Tej filozofiji sledi tudi Defrag. Posamezni sklopi se lepo ujemajo s področjem, na katerem delate. Kaj bi pa pričakovali od »defragmenterja«? Da opravi svoje delo, da je moč ustvariti izjeme in predvsem, da je hiter. Vse to Defrag obvlada, pa še marsikaj drugega.

Dobrodošla novost za uporabnike prenosih računalnikov je upravljanje s porabo energije. Defrag ima napredno tehnologijo, imenovano IntelligentPowerControl, ki skrbi, da se takoj ko preidete iz zunanjega napajanja na lastno (beri: baterijo), preklopi v zaustavljeno stanje in s tem zaustavi vse procese defragmentiranja. Seveda se povrne v ponovno delovanje, ko se spet priklopite. Novost je tudi vključitev defragmentacije, takoj ko se aktivira ohranjevalnik zaslona, ki deluje podobno kot ohranjevalnik energije, s to razliko, da se aktivira takrat, ko sistem vklopi ohranjevalnik. Zelo lepa lastnost. Ko gredo ljudje na kosilo, računalnik ne stoji in opravi dobro delo brez vednosti uporabnika. Za omrežne uporabnike bo dobrodošla informacija da lahko to administratorji aktivirajo tudi preko omrežja.

Da pa ne bi ostalo vse pri vmesniku, je tukaj več različnih metod za defragmentiranje. Vse standardne so seveda na voljo, zraven pa je še kopica različnih poročil.

Deluje na vseh pogonih, prenosnih ali stacionarnih, ki jih Windows prepozna. Pred in po defragmentaciji lahko izvrši tudi določene ukaze. V kakšnem mesecu uporabe nisem ničesar pogrešal, delovalo pa je odlično, točno tako, kot mora. Mimogrede, Defrag se naseli tudi v vrstico stanja, kjer imate na voljo hitre ukaze za zagon in zaustavitev.

DiskImage

Seveda pa je poleg dobrega zdravja samega diska pomembno tudi vzdrževanje varnostnih kopij le tega. DiskImage istega podjetja je precej nova zadeva. Zato tudi samo različica 2. Vendar je takoj na začetku požel neslutene pohvale številnih uporabnikov.

DiskImage skrbi, da se naredi kopija celotnega diska (sektor po sektor). Pri okvari se tudi obnovijo podatki oziroma kar ves disk. Zna delati samo kompletno varnostno kopijo ali povečevalno (inkrementalno). Ne zna pa recimo narediti varnostne kopije samo določenega segmenta diska, recimo mojih dokumentov.

Zanimivo je, da morate za obnovitev sistemskega diska pognati program s CD-ja in potem izbrati možnost Restore . Vendar sem preizkusil tudi tako, da sem namestil program v drug računalnik in tam spustil kopijo na stari disk. Delovalo je, čeprav to v navodilih nikjer ne piše. Morda pa so to razumeli kot možnost kopiranja disk na disk, ki je tudi na voljo. Možno je tudi zaklepanje diska, da ne pride do spremembe med izdelavo kopije.

Razbijanje slike na več delov je samoumevno. Podatkov je na disku v zadnjem času tako ali tako preveč, zato se jih da spraviti tudi na DVD- in CD-medije. DiskImage se zna lepo povezati tudi z omrežnimi pogoni, le da je potem izdelava malenkost počasnejša.

Pri obnovitvi posamezne datoteke ali datotek je na voljo možnost izdelave navideznega diska, s katerega potem potegnete datoteke. Virtualni disk se naseli v vaš računalnik kot običajen disk.

Vdelana je tudi povsem nova zaščita kopij. Za to poskrbi šifrirni algoritem AES (128-, 196- ali 256-bitni) in samo vaši podatki bodo res samo vaši. Potem je tukaj še podpora za 64-bitne in večjedrne procesorje.

Uporabniški vmesnik je še stare oblike (menijski), čeprav se del za urejanje prilagaja trenutnemu delu, tako da nimate na očeh kopice nepomembnih podatkov. V vsakem trenutku torej veste, kaj delate. Prav tako vam program da veliko možnosti za dokumentiranje svojega početja. Te dokumentirane odseke lahko pregledujete in urejate.

Oba program si lahko prenesete z njihove spletne strani in ju 30 dni preizkušate, preden ju morebiti tudi kupite. Defrag je precej pred drugimi v svoji branži, za DiskImage pa bo morala priti še kakšna različica, da bo postal res velik med velikimi. Vendar svoje delo opravi v skladu s smernicami.

Aleš Farkaš