Švedska, kjer je med drugim doma tudi spletna glasbena storitev Spotify, se tako uvršča v svetovni vrh, v državi pa glasba na fizičnih nosilcih predstavlja le 25 odstotkov vse prodaje. Preostalih pet odstotkov predstavlja glasba, ki si jo uporabniki v obliki datotek shranijo na računalnik, je statistike Švedskega združenja glasbene industrije GLF nedavno povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Spletna prodaja glasbe in filmov v Sloveniji je skromna. Celovitih podatkov o tem sicer ni, na voljo pa so podatki iz zadnje ankete statističnega urada iz leta 2012, ki kažejo, da je glasbo na spletu v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat kupilo le dva odstotka Slovencev. Sem sicer sodijo tako predvajanje glasbe prek spleta, prenos glasbenih datotek na računalnik kot tudi nakupi fizičnih nosilcev preko spleta.
"Sicer se naše glasbene založbe že odločajo za izdajanje albumov v obliki pretočnih vsebin, res pa je, da na tem področju še nismo povsem v koraku z možnostmi rabe novih digitalnih tehnologij," so za STA zapisali na ministrstvu za kulturo.
Ob tem dodajajo, da je slovenska distribucijska mreža za fizične nosilce zvoka precej slabo razvita, s tem pa je "veliko izvajalcev resne in nekomercialne glasbe obsojenih na prodajo zgoščenk na svojih koncertih". Ugotavljajo še, da upada tudi število koncertov oz. njihov obisk.
Pri Združenju skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije (Sazas) pa so glede prodaje glasbe prek spleta odgovorili, da je "zaradi nelegalnega trga nemogoče podati kakršnokoli oceno o dejanski količini prodane glasbe v Sloveniji, pa naj gre tako za klasične nosilce zvoka kot za digitalne oblike koriščenja glasbe".
STA
