Ste se kdaj vprašali, kako naredijo dolge posnetke, ko je kamera tik pred igralcem in se pomika nazaj, pri tem pa je gibanje tekoče, kot bi bilo posneto na tračnicah, a teh ni nikjer? Za tem stoji prav posebna naprava, imenovana Steady Cam, ki jo ima na sebi pritrjeno snemalec. Poleg njega je praviloma še pomočnik, ki ga pomaga usmerjati, saj je snemalec zaposlen z lovljenjem kadra in hojo – da bi še gledal nazaj, je že krepko preveč. Za gladko gibanje kamere poskrbi posebno vzmetenje in uteži, ki umirijo gibanje in iz snemalca naredijo čisto spodobnega dvigovalca uteži. Dolg uvod za v osnovi podobno, a bistveno cenejšo Manfrottojevo napravico ModoSteady, ki med drugim počne tudi to. Uporabimo jo lahko tudi kot mini stativ ali oporo za kamero, tako da nam ponuja tri možnosti za uporabo. Seveda je uporaba umirjevalnika za kamero daleč najzanimivejša in smo jo tudi temeljito preizkusili. Brez težav lahko zapišemo: kolikor denarja, toliko glasbe. ModoSteady je namreč dokaj lahek, držalo ima zelo preprost zglob, tudi teža je dokaj majhna. Temu primeren je tudi rezultat, ki seveda zaostaja za pravim »steady camom«. A med njima je kar nekaj evrov razlike, za amaterskega snemalca praktično nedosegljive. Kljub težavam s tresenjem boste z ModoSteadyjem lahko naredili zanimive posnetke, ki ste jih prej veliko težje. Pri hoji je tresenje vidno, a ga je veliko manj, kot če bi snemali le iz roke. In če upoštevamo še dodatni možnosti, oporo pri snemanju in stativ, postane napravica zelo uporabna. Lebdeča kamera lahko tako postane vaš naslednji izziv za snemanje. Še to, Canon 5D mark II je absolutno pretežak, so pa zato manjši kompaktneži, ki prav tako zmorejo HD-snemanje, toliko zanimivejši za uporabo z ModoSteadyem.

Moj mikro, Junij 2009