Google Squared

Google Squared se celotne zadeve loti po svoje. Kot že ime pove, nam odgovore podaja v obliki tabel oziroma »kvadratkov«, ki vsebujejo različne informacije o našem vprašanju. Ti kvadratki vsebujejo različne opise, slike, datume, kraje, področja in podobno, da bi nas čim bolj izčrpno informirali v zvezi z določenim subjektom. Če nas zanimajo še dodatne informacije, jih lahko dodamo še več. Omogoča tudi, da se prijavimo, in tako lahko shranjujemo svoje kvadratke.

Prejšnji mesec so veljaki iz Googleplexa s kar nekaj fanfarami demonstrirali zmožnosti svojega novega servisa. Pri tem so uporabili iskalni niz »U.S. presidents«, se pravi predsedniki ZDA. Če to iskanje opravimo sami, bomo videli, da dobimo lep seznam predsednikov, skupaj z njihovimi slikami, datumi rojstva, pripadnosti politični stranki in, dokaj ameriško, verski skupnosti. Če smo radovedne sorte ali pa takšne podatke potrebujemo v raziskovalne namene, lahko sami dodajamo še več kvadratkov, kot so na primer kraj rojstva, podpredsednik, predhodni in naslednji predsednik in podobno. Tukaj je nekaj težavic, saj vseh teh podatkov za vse predsednike Googlu Squared le ne uspe najti. Vse skupaj kljub temu deluje obetavno, toda ko začnemo Google Squared uporabljati v praksi, bomo nedvomno nekoliko zmedeni.

Ko smo že razpravljali o iridiju, sem se odločila, da to besedo vpišem v Google Squared. Kot kaže slika, je bil rezultat mojega iskanja prav bizaren. Prikazala se je slika nekega plezalca, ki v roki drži walkie-talkie, pri čemer mi je Google postregel z informacijami o nekakšni družbi za satelitske komunikacije, ki se imenuje Iridium. To je bil en in edini rezultat mojega iskanja, kvadratki z dodatnimi informacijami pa mi tudi niso ravno pojasnili, za kaj točno gre. Vendar pa sem nato pod (add items) dodala iskalni niz iridium (element), kar mi je dalo pravilen rezultat in povezavo na Wikipedijin članek. Nato sem se odločila, da iskalniku raje dam nekoliko lažjo nalogo – naj mi poišče distribucije Linuxa. Prvih pet na seznamu so bile distribucije Debian, Knoppix, Slackware, Gentoo in Xandros, medtem ko so po siceršnji priljubljenosti to Ubuntu, openSUSE, Mint, Fedora in Debian. No ja, lahko rečem vsaj, da so vsi najdeni rezultati distribucije sistema Linux, in ne kakšna podjetja za satelitske komunikacije, pasme psov, imena slavnih arhitektov ali podobne popolnoma nepovezane stvari. Seznama najbolj priljubljenih distribucij si sicer delita le en element, kar ni najspodbudnejše. Naj še omenim, da je Google Squared našel vsega 50 distribucij (med katerimi sploh ni trenutno najbolj priljubljenega Ubuntu Linuxa), kar bi morda komu dalo misliti, da jih obstaja le 50, ne pa na stotine. A dobro, razumljivo je, da o veliko manj znanih distribucijah v internetu ni tako veliko napisanega. Skratka, čeprav je Google Squared odlična ideja, so z njegovo objavo verjetno nekoliko preveč hiteli, da le ne bi zaostajali za Wolframom.

Bing

Bing.com je v nasprotju z iskalnikoma Google Squared in Wolfram Alpha vsaj na prvi pogled dosti bliže tradicionalnim kot pa strukturiranim iskalnikom. Microsoft je svoj novi iskalnik obelodanil 3. junija. Že samo ime nas nekoliko preseneti, saj še zdaleč ne zveni microsoftovsko, kot na primer njegov predhodnik Windows Live Search. »bing« je ena sama beseda, ima štiri črke, za nameček pa se začne z malo začetnico. Sicer je to le ime, pa vendar nam morda da slutiti, v kateri smeri si Microsoft prizadeva.

Bingov vmesnik je preprost in prijeten očem, iskanje pa poteka presenetljivo hitro. Seveda ne gre brez idiličnih slik v ozadju, s katerimi morda želi Microsoft prepričati uporabnike, da začnejo uporabljati njihov iskalnik namesto Googla. Tudi sicer je Bing bolj kot poseben strukturiran iskalnik, kakršna sta Google Sqaured ali Wolfram Alpha, mišljen kot nadomestek za Google z nekaj dodatnimi možnostmi. Po nekaj minutah uporabe se lahko sami prepričamo, da nam je na voljo kar dosti zelo uporabnih funkcij, ki jih Google (še) nima. Tako se nam po vsakem iskanju prikaže seznam možnih povezanih iskanj, še uporabnejši pa so meniji, ki se prikažejo, če se z miškinim kazalcem zapeljemo prek kateregakoli od rezultatov. Tu bomo dobili kratke opise rezultatov in hitre povezave do posameznih podatkov v zvezi z njimi. Še bolj nadgrajeno je morda iskanje slik in videoposnetkov. Slike lahko namreč filtriramo ne le po velikosti, ampak tudi po vsebini (fotografije, ilustracije, obrazi …), videoposnetke pa po ločljivosti, dolžini, strani, na kateri so, in drugih kriterijih. Tako za slike kot za filme je mogoč predogled. Če se z miškinim kazalcem zapeljemo na video, se bo v svojem okencu začel predvajati z zvokom vred, tako da bomo lahko že vnaprej videli, kaj smo našli. Zaradi tega je bil Bing že deležen ostrih kritik zaskrbljenih staršev, ki jih je skrbelo, da bi tako njihovi otroci nekoliko prej kot sicer spoznali dejstva življenja. Sicer je s strani iskalnika poskrbljeno za filtriranje rezultatov, podobno kot to zna Google, toda kot nam je že znano, noben filter ne ujame vsega. Razen morda tistega v glavi, ki ga je seveda neprimerno teže vzpostaviti kot tistega v računalniku.

Ko smo že pri filtriranju – Bing omogoča mnogo različnih vrst tega, tudi glede na geografsko lokacijo. Podobno kot Google nam lahko pomaga tudi pri nakupovanju, pri čemer uporablja že znani servis Ciao! Še posebej uporaben je za iskanje potovalnih informacij, kot so na primer letalski prevozi. Ponaša se tudi s servisom, ki je zelo podoben Google Maps. Z njim lahko najdemo različne lokacije po svetu ali pa si izračunamo najkrajšo pot med dvema krajema. Tako kot Wolfram Alpha ali Google Squared ima tudi Bing to »napako«, da je bolj osredotočen na podatke v zvezi z ZDA kot pa s preostalim svetom, tako da nismo Slovenci nič manj prikrajšani kot sicer.

Kaže, da se končno nekaj dogaja na področju internetnih iskalnikov. Poskušajmo se strukturiranega iskanja lotiti z optimizmom in za trenutek potisnimo na stran komplekse manjvrednosti, ki nas zvijejo, ko se zavemo, da nismo več sposobni sami izvajati niti lastnega spletnega iskanja. Čeprav moramo biti do rezultatov strukturiranega iskanja kritični – navsezadnje nekomu prostovoljno dovolimo, da prireja naše rezultate – je lahko iskanje te vrste v veliko pomoč.