Govor pa je bilo tudi o zadevah, ki so aktualne že danes. Kaj pa o prihodnosti spleta pravijo ljudje, ki se z njim vsakodnevno ukvarjajo? Pogovarjali smo se z Brankom Čakarmišem, svetovalcem uprave za video za zahtevo in internet v Pro Plusu.

Izrečena je bila trditev, da se mora internet »znebiti« brezplačne miselnosti in da je prihodnost v tako imenovanih »mikro« plačilih. Kaj vi menite o tem?
Nekateri v šali pravijo, da v internetu obstajata samo dve števili: neskončno in nič. Poglejte samo primer spletne pošte: dolga leta so uporabniki plačevali za dodaten prostor, s padanjem cen diskovja je najprej Google ponudil brezplačen gigabajt, Yahoo pa odgovoril z neomejenim prostorom za vašo pošto. Torej nič za neskončno. Po drugi strani pa je »brezplačna miselnost« internetu prirojena: ekonomija softvera namreč ustvarja cenejše stvari in je nič, brezplačno njen končni cilj. Poleg tega pa internet ni edini, ki uporablja brezplačnost. Časopisi in revije včasih brezplačno, drugič po zelo nizki ceni dodajajo različne izdelke. Verjetno to počnejo zato, da ohranijo prodajo svojega osnovnega izdelka. Podobne primere najdete tudi v drugih industrijah. Sicer pa bodo ceno storitev in vsebin v internetu določali uporabniki. Za drugo sezono Big Brotherja na primer, ki ravnokar poteka, je že več kot 25.000 uporabnikov kupilo dostop do internetnih vsebin. Če je vsebina relevantna, jo lahko tudi prodate.

A vendarle, tako vaš portal (24ur.com) kot portali drugih televizij omogočajo uporabnikom, da sami dodajo svoje vsebine (vpisi v forumi, blogi, slike, video …). Ti posredno bogatijo strani, a zato niso plačani. Razmišljate o mikru plačevanju v nasprotni smeri in s tem spodbujanju uporabnikov k dodajanju novih še zanimivejših vsebin?
Ideja je v duhu demokratične narave interneta. Razmišljali smo že, žal pa je še veliko odprtih vprašanj. Kot na primer to, kako nagrajevati samo vsebino, ki so jo uporabniki sami ustvarili, ne pa samo objavili ali prenesli iz enega na drug portal. V okviru portala Frendi&Flirt izvajamo akcije, s katerimi nagrajujemo uporabnike za originalne video vsebine.

Se strinjate s trditvijo, ki je zadnje čase čedalje aktualnejša, da model, ko vsi nekaj prispevajo, bogati pa le peščica (s tem mislim predvsem na družbena omrežja in portala tipa Youtube), dolgoročno ne more zdržati?
Ključen je odgovor na vprašanje, kakšen je motiv uporabnikov, da objavijo določeno vsebino. Mislim, da v veliki večini primerov to ni denar. Zato bo današnji model družbenih omrežij in videoportalov zdržal toliko časa, dokler bo želja po objavi lastnih del (besedil, fotografij ali videov) prevladujoči motiv. Če bo to postal denar, potem se bo izoblikoval tudi drug model.

Zadnje leto je v spletu vse več spletnih TV-programov tipa Zudo, Hulu, Joost itd. Strinjam se, da trenutno pravih TV-vsebin na njih še ni oziroma so te geografsko omejene (dosegljive zgolj uporabnikom iz določenih držav). Je v tem prihodnost televizij?
Na omenjenih in tudi drugih portalih najdete zmeraj več in zmeraj bolj zgodaj kakovostne TV-vsebine, predvsem serije in filme. Res je, da je večina vsebin za slovenske uporabnike nedosegljivih, vendar je to le vprašanje časa, da bodo pravice urejene tudi za področje Slovenije. Kot je videti, je to ena izmed prihodnosti televizije v internetu. Vsekakor bodo televizijske vsebine v spletu prisotne v linearni in nelinearni obliki. Mimogrede, vse omenjene spletne TV so brezplačne za uporabnika, oglaševalci pokrivajo stroške prikazovanja vsebin.

Ne nazadnje imate nekaj podobnega tudi sami (poptv.si). Ponovil bom vprašanje, ki sem ga izpostavil že pred časom. Zakaj ne ponujate filmov, nadaljevank tuje produkcije in drugega, ko tuji primeri kažejo, da je zadevo mogoče geografsko omejiti (na primer storitev Hulu)? So omejitev licence ali kaj drugega?
Hulu se je v začetku omejil na ameriški trg, vendar že širi svoj doseg. Pri širitvi ga čaka mučen proces odkupovanja pravic od države do države. Prvič, med lastniki programskih pravic raste zaupanje v primerno protipiratsko zaščito, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bomo lahko prikazovali več programov tuje produkcije. Drugič, poslovni model, po katerem lastniki pravic dobijo minimalno zagotovljen prihodek, za nas ni primeren in ga morajo predvsem ameriški studii spremeniti. Sicer pa se poptv.si odlikuje tako po visoki video kakovosti programov kot tudi po bogati in raznovrstni programski ponudbi. In ne nazadnje, kaj preprečuje na primer Disneyju, da ne bi svojih vsebin ponudil neposredno slovenskim uporabnikom interneta? Nič.

Ko je pred leti nastal koncept Velikega brata, dostop do interneta še ni bil tako razvit kot danes. To je pomenilo, da so gledalci načeloma videli le tisto, kar so jim pripravili uredniki, ne pa, tako kot danes, vsega, kar se v hiši dogaja. Med gledalci so tudi in v večini mladi, zakonodaja pa nalaga, da njim neprimerne vsebine televizija ne predvaja. Tudi v spletu ne. Je lahko to problem?
Ne, to ni problem. Neprimernih vsebin ne predvajamo niti na televiziji in niti po internetu.

Ko smo že pri Velikem bratu. Zakaj ste se odločili, da se z njim ne predstavite tudi v virtualnem svetu (v mislih imam Second Life)?
Po nam dostopnih podatkih ima takšna postavitev (v virtualnem svetu Second Life) le kratkoročne piarovske učinke, kakšnih drugih pač ne. Zato se raje posvečamo realnim vsebinam.

Kaj pa mobilna televizija. Obljubljali so veliko, vem, da ste tudi vi v Mobitelu (ko ste bili direktor podjetja Planet) razmišljali o njej, vendar ta kljub drugačnim napovedim ni zaživela. Kakšna je vaša napoved za mobilno televizijo?Še vedno obljubljajo. Težko je napovedovati. Za uvedbo mobilne televizije morajo biti najprej izpolnjeni tehnični pogoji, nato komercialni in nazadnje vsebinski. Sem zmeren optimist, če bodo mobilni operaterji zagotovili primerno kombinacijo. Zaslon mobilnega telefona bo le ena od naprav, na katerem boste lahko sprejemali televizijski program v linearni in nelinearni obliki.

Gre pri mobilni televiziji po vašem mnenju za infrastrukturni problem (pokritost z ustreznim signalom) ali za problem naprav (telefoni so premajhni, prenosniki preokorni …)?
Pri uvajanju mobilne televizije gre za več različnih problemov. Prav gotovo je eden tehnična pokritost s signalom, saj gradnja omrežja zahteva svoj čas in denar. Drugi so primerne naprave in zadnji primerne, kakovostne vsebine oziroma kanali. Lastniki pravici še niso povsem pripravljeni za mobilni televizijski izziv, saj je veliko pravic še nima zelene luči za mobilno TV.

Moj mikro Maj 2008 | Marjan Kodelja