Na neki način se poskusi digitaliziranja kitarskega signala dogajajo že kar nekaj let, težko pa bi rekli, da je bil kateri izmed njih zelo uspešen. Verjetno najpopularnejši so bili sistemi Rolandovih MIDI-kitar, ki pa so zaradi potrebe po kakovostnem zvočnem modulu skoraj vedno spadali v višji cenovni razred. Povsem drugačen način kitarske elektronike uporabljajo kitare Line6 Variax, ki imajo vgrajene različne modele kitarskih zvokov, o čemer smo nekoč že pisali.

No, sedaj pa imamo na voljo tudi izbiro USB-kitar, za kar je poskrbel proizvajalec, ki oglašuje svoje izdelke kot »Designed in Germany«. V tej frazi se namreč skriva dejstvo, da se proizvodnja dogaja na Daljnem vzhodu. Znamka je seveda Behringer, kar je po svoje lahko tudi zagotovilo, da nas nakup kitare ne bo globoko udaril po žepu.

Trenutno so na voljo tri vrste Behringerjevih USB-kitar iz serije iAXE, ki se med seboj razlikujejo po obliki, vrsti magnetov in podobnih malenkostih, na voljo pa so v črni ali beli barvni kombinaciji.

USB-STRATOCASTER

Za podrobnejši opis sem izbral novejši model oblike Stratocaster, ki sliši na ime iAXE624 Centari USB Guitar. Od daleč bi jo zlahka zamenjal za originalni Fenderjev Stratocaster iz sedemdesetih let, vendar upam, da se zavedate, da sta to dva precej različna svetova. Fender je le Fender in je samo eden. To pa ne pomeni, da vsaj 10-krat cenejša kopija z USB-različico ni uporabna. Ravno nasprotno!

Za bagatelo dobite repliko legendarne kitare Stratocaster z USB-vmesnikom ter odlično programsko podporo v obliki posebne različice Native Instruments Combo, s katero lahko dosežete želeno kombinacijo legendarnih ali modernih kitarskih zvokov po lastni izbiri. V paketu dobite tudi hitri gonilnik ASIO, ki omogoča udobno igranje brez velikih zakasnitev (latency) ter nekaj snemalne in urejevalne programske opreme (Kristal, Audacity), kar pa je danes že večinoma na voljo brezplačno kjerkoli v svetovnem spletu. Za nameček so poleg CD-ja in USB-kabla v paketu tudi kitarski pas in tri trzalice.

Zraven USB-vtičnice, ki je na kitari malo nižje od gumba za kitarski pas, je tudi izhod za slušalke, tako da lahko kitarist posluša svoje igranje neposredno iz kitare oz. zvočnega pretvornika. Namesto slušalk pa je možen tudi direkten priklop na aktivne zvočnike. Če niti to ni dovolj, nam še vedno ostane klasičen analogni in neodvisen kitarski izhod za priključitev kitarskih ojačevalcev. A vaši bližnji sosedje utegnejo pokazati več navdušenja ob pogledu na USB in precej tišje slušalke ...

Zvok samega analognega dela kitare seveda ne dosega Fenderjevih standardov, vendar je ob tako nizki ceni (okoli 150 evrov cena celotnega paketa) to zanemarljiv podatek. Kitara ni nič slabša od tistih tisoč ali koliko že vzhodnjaških posnetkov Fenderja, ki smo jih doslej srečevali v preteklih desetletjih. Prav tako ima še nekaj maneverskega prostora v natančnejših nastavitvah ali menjavah (strune, intonanca, magneti ipd). Vsekakor takšno modifikacijo z mirnejšo vestjo lahko izvedemo na kitari, ki nima posebne zbirateljske vrednosti.

A to ni ravno bistvo te kitare. Največja uporabnost je namreč v celotnem kompletu, saj imamo (po naložitvi gonilnikov in druge programske opreme) le en priklop USB-kabla do snemanja, igranja ob MP3-spremljavi, iskanja izvirnega lastnega zvoka in še mnogo drugega. Do zdaj smo namreč morali takšen komplet sestaviti po delih, kar pa je marsikaterega manj tehnično poučenega kitarista oddaljilo od računalnikov.

USB V SVOJI KITARI?

Morda pa ste tisti spretnejši lastniki podobnih cenejših različic kitar kdaj pomislili tudi na to, da bi kar sami vgradili USB v obstoječo kitaro. V ta namen je kar precej člankov in nasvetov na svetovnem spletu, tako da, kar pogumno. Lahko poskusite celo izboljšati Behringerjevo karakteristiko, saj njihov USB po tovarniških podatkih dosega zgolj standard 1.1 (in ne 2.0, kot bi človek danes pričakoval). Vendar je to povsem dovolj, saj kitara ne pošilja tako širokopasovnega spektra podatkov kot nekateri zmogljivejši (večkanalni) zvočni USB-vmesniki. Vgrajeni USB zvočni modul deluje s 16 biti pri različnih frekvencah vzorčenja (32, 44,1 in 48 KHz).

Čas za upokojitev analognih Fenderic in Gibsonk torej še ni prišel. Morda se za trenutek zdi, da so v digitalni dobi manj funkcionalne od omenjene USB-kitare, vendar to res ne pomeni velikega problema. Na trgu je namreč cela vrsta kakovostnejših zvočnih USB-vmesnikov, ki bi jih z malce truda zlahka vpletli v podoben zvočni sistem, le da bi ostali zunaj kitare. Nekaj dodatnih kablov bi skupaj s primerno programsko opremo lahko pripeljalo do vrhunskega rezultata.

Za tiste, ki pa si želijo za malo denarja pridobiti eleganten in zelo soliden USB-kitarski komplet, pa so kitare iAXE več kot odlična izbira.

Objavljeno: Moj mikro, April 2008 | Igor Matičič