Strida 5.2

Zamisel za to kolo je dobil angleški industrijski oblikovalec Mark Sanders, prva ideja je stara že več kot deset let. Želel je narediti zložljivo kolo, ki bi se preprosto in hitro razstavilo/sestavilo. Tako je prišel do zanimive trikotne oblike, ki je glavna značilnost tega kolesa. Na njem ni pravzaprav nič klasičnega. Sprednja in zadnja vilica sta na vrhu vpeti skupaj z gibljivim zglobom, dodatno sta med seboj povezani s spodnjo nosilno prečko, na kateri sta zadnje kolo in gonilo. Še ena posebnost kolesa – za prenos moči skrbi zobati jermen. Razlog za to je preprost, ni ga treba mazati, kar pomeni manj umazanije. Razstavimo in sestavimo ga praktično v nekaj sekundah, z malce vaje se da priti pod 10 sekund! Kolesa so 16-palčna, zavore spredaj in zadaj pa so kot pri športnih kolesih diski. Strida 5.2 nima prestav, prihajajoči modeli bodo imeli dve. Tako je zdaj najvišja hitrost okoli 20 kilometrov na uro, z dodatno prestavo in 18-palčnimi kolesi se ta dvigne na zelo spodobnih 32 kilometrov na uro. Zaradi oblike kolesa je krmilo zelo blizu sedeža in zahteva malce vaje in prilagajanja, zlasti pri prvih kilometrih. Sedež je zelo udoben, poleg tega ima manjši prtljažnik, ki prenese obremenitve do 15 kg.

Bigfish

Slovenskim inovatorjem pot ni postlana z rožicami. Niko Mihelič, znan športni komentator, je kar nekaj časa hodil naokoli in poskušal prepričati sogovornike, da je njegova ideja dobra. Uspelo mu je pri Studiu Moderna, kjer so se znašli pred težavo, kdo bo kolo izdeloval. Slovenska industrija ni pokazala zanimanja in proizvodnja je romala k našim zahodnim sosedom. Toliko o tarnanju, da pri nas ni dela. Tudi Bigfish je mali posebnež, predvsem glede načina zlaganja. Zadnje kolo se približa sedežu, sprednje se skrije v nosilni okvir. Za sestavljanje in razstavljanje se porabi malo več časa, kot pri Stridi, a še vedno dokaj hitro. Nam ga je uspelo v okoli 20 sekundah, z nekaj več vaje bi se spustili na dobrih 10 sekund. Krmilo je zelo podobno tistim, ki jih imajo motorna kolesa chopperji, le da je krajše. Okvir je narejen zelo trdno, na račun spodvijanja sprednjega kolesa pa dokaj dolg. Medosna razdalja je zelo podobna klasičnim kolesom, temu primerno je tudi udobje vožnje. Kolo ima tri prestave, kar zagotavlja udobno vožnjo. Malce moteča je le zadnja zavora, ki je v pestu, a se je že po nekaj kilometrih navadimo. Kar smo pogrešali, so odsevniki oziroma luči za nočno vožnjo, edini odsevniki so na pedalih. Vožnja z Bigfishom je na račun medosne razdalje in razmerij udobna, pravzaprav se zelo malo razlikuje od navadnih koles. Le hitrost je na račun manjših koles nižja.

Če primerjamo obe kolesi, sta si med seboj zelo različni, a obe dobro opravljata svojo nalogo. Kar bo marsikoga presenetilo, je cena, saj se ta pri obeh giblje med 500 in 600 evri, kar je več kot marsikatero klasično kolo. A tega ne moremo zložiti in spraviti v avto, odnesti na avtobus ali vlak. Poleg tega so nekatera zložljiva kolesa še bistveno dražja, dosegajo cene tudi preko tisoč evrov. V trgovinah se najdejo tudi bistveno cenejša kolesa, a bodite pozorni predvsem na to, kako so narejena in kako hitro se sestavijo oziroma razstavijo. Marsikatero kolo se zloži še na manjši prostor, kot se Bigfish ali Strida, a zaradi tega so morali snovalci žrtvovati povezovalno prečko, ki je zaradi tega najšibkejši člen.

Marsikdo se je verjetno vprašal, zakaj zložljiva kolesa nimajo električnega pogona. Odgovor je preprost: zaradi teže. Bigfish tehta okoli 12 kilogramov, Strida malo manj kot 10 kilogramov, če k temu prištejete še akumulatorje in motor, bi se teža kolesa hitro podvojila. Prenašanje bi postalo dokaj mučno in marsikdo bi se mu raje odpovedal. To je dokazalo tudi tretje kolo, ki smo ga dobili na preizkus zadnji hip. Pomlad je tu in čas je za kolo. Navadno ali zložljivo, vsekakor vam zna popestriti delovni dan.

e-Cycle

Električni malček, je kot smo že omenili, posebnež. Po velikosti brez težav spada v kategorijo zložljivih koles, zatakne se pri teži. Kljub ogrodju iz aluminijeve litine ga boste težko prenašali naokoli, razen če vsak dan ne premečete nekaj sto vreč cementa. Glavna krivca sta dva, elektromotor in akumulatorska baterija. V primerjavi s prej opisanima kolesoma ima to pregib na sredini. Za sestavljanje ni tako enostavno in porabimo okoli minuto, da ga sestavimo oziroma razstavimo. Zaradi vseh teh lastnosti ni ravno najprimernejše za dnevno vožnjo v službo, še zlasti če moramo kolo vmes razstavljati.

Čisto druga zgodba je električni del, ki iz tega malčka naredi mini skuter. Z najvišjo hitrostjo okoli 20 kilometrov na uro ne boste podirali rekordov, a se boste elegantno pripeljali tja, kamor želite. Baterija zdrži okoli 40 kilometrov, kar je podobno kot pri drugih električnih kolesih. Pozna oba načina vožnje, v celoti električnega ali kot pomoč pri poganjanju. S slednjim boste domet s pomočjo elektrike še podaljšali. e-Cycle se ponaša še z nekaterimi drugimi zanimivostmi. Prav tako ima 16-palčni kolesi, ki pa sta debelejši in tako primernejši za vožnjo po slabšem terenu. Zavore so podobno kot pri Stridi diski, tako spredaj kot zadaj. Malce preseneti nizek prenos, s katerim se boste peljali dokaj počasi. To kolo boste z veseljem vzeli na potovanje, če imate recimo avtodom ali večje plovilo in bi radi raziskovali bližnjo okolico. Primeren je tudi za mestno vožnjo, če ga mislite uporabljati namesto skuterja in ga hraniti v kolesarnici ali primernih prostorih. Razstavljanje in dnevno nošenje vam toplo odsvetujemo.