Odgovor na to vprašanje nam skuša podati najnovejša Googlova raziskava, ki je nastala v sodelovanju z IAB Europe in TNS Infratest. Cilj raziskave je bila pridobitev čim natančnejšega vpogleda v nakupne navade (tudi slovenskih) potrošnikov, med drugim pa podaja odgovor na za spletne trgovce zelo zanimivo vprašanje razlike med tem, koliko ljudi uporabi splet v fazi pridobivanja podatkov oziroma odločanja o nakupu in koliko od teh potem nakup prek spleta dejansko tudi opravi.

V raziskavi je sodelovalo več kot 2000 spletnih potrošnikov, ki so kupili izdelek ali storitev v eni od sedmih kategorij. Izkazalo se je, da je splet (brez resne konkurence) najpogostejši vir informacij za posameznike, ki se odločajo za nakup. Visok delež tistih, ki se na splet odpravijo po informacije, pa ne pomeni tudi visokega deleža spletnih nakupov; v kategoriji maloprodaja, denimo, kjer za informacijami o nameravanem nakupu brska 67 odstotkov vseh kupcev, nakup prek spleta pa nato opravi le 24 odstotkov oziroma dobra tretjina.

Andrej Koštomaj, direktor trženja pri Google Adriatics, meni, da imamo v primerjavi z ostalimi državami vzhodne in osrednje Evrope še veliko neizkoriščenega potenciala. »Tako velika kot tudi majhna in srednja podjetja bi morala svoje izdelke in storitve na spletu predstaviti na bolj viden način. Potrošnik bo našel želeni izdelek ali storitev in potrebne podatke. Kot kažejo izkušnje na ostalih trgih, če se ustvari ponudba spletnih mest, bo sledilo povpraševanje,« pravi Koštomaj.

Dobra novica za slovenske spletne trgovce so poleg spodbudnih besed iz Googla tudi izsledki raziskave MOSS, ki dokazujejo, da Slovenci raje kupujemo v domačih spletnih trgovinah. Nakupov v slovenskih spletnih trgovinah je v primerjavi z nakupi v tujini kar dvakrat več, raziskava pa razkriva tudi, da spletno nakupovanje v Sloveniji narašča, saj je v dveh letih prvi nakup na spletu opravilo več kot sto tisoč slovenskih potrošnikov, kar je skupno število uporabnikov spleta, ki so na njem že kdaj opravili tudi nakup, dvignilo na več kot pol milijona.

Edini dosegljivi kazalec, s pomočjo katerega bi se nemara implicitno dalo priti do vsaj nekakšne približne številke o dejanskih prihodkih spletnih trgovin, je odstotek celotnega prihodka od prodaje prek elektronskih omrežij (sic) v podjetjih z več kot desetimi zaposlenimi, ki ga na svoji spletni strani ponuja Eurostat. Če zanemarimo dejstvo, da ima večina podjetij, ki v Sloveniji upravljajo s spletnimi trgovinami, po vsej verjetnosti manj kot deset zaposlenih, in malo poračunamo: v Sloveniji je bilo leta 2012 takšnih prihodkov po podatkih Eurostata 13 odstotkov, družbe z več kot desetimi zaposlenimi pa so po podatkih Ajpesa ustvarile približno 62 milijard evrov čistih prihodkov. Tako pridemo do številke nekaj čez 8 milijard evrov, ki bi ji (razen če Eurostat med »elektronska omrežja« šteje tudi e-pošto) težko prisodili kako večjo relevantnost, saj denimo v slovenskem merilu največja spletna trgovina mimovrste:) v letu 2013 pričakuje »le« okrog 25 milijonov prometa.

Je Slovenija sploh zanimiv trg?

Glede na čedalje več spletnih trgovin, zgoraj opisane navade slovenskih kupcev in rastoče zanimanje za nakupe na spletu lahko brez dvoma trdimo, da je splet v Sloveniji eden redkih prodajnih kanalov v vzponu. Vendar na drugi strani, kot je iz zgoraj napisanega razvidno, težko ocenimo, kakšen je skupni vpliv teh – sicer ugodnih – smernic na za gospodarstvo precej pomembnejši kazalec, namreč skupni prihodek od prodaje izdelkov in storitev na spletu.

Poleg ne ravno eksemplarično raziskanega trga obstaja še ena velika težava. Večina spletnih trgovcev namreč po kriterijih Ajpesa spada med mikropodjetja, ki so (še bolj kot ostala) občutljiva na neugodno gospodarsko klimo in posledični padec zasebne potrošnje. Deloma lahko za navzdol obrnjeno krivuljo krivimo tudi državo, a tudi to bi se dalo prebroditi, saj idej, kot smo videli že na marsikaterem primeru v mednarodnem merilu uspešnih slovenskih podjetij, v Sloveniji ne manjka. Manjka pa nedvomno idej, kako izdelke in storitve na spletu uspešno tržiti. S tem se strinja tudi Peter Brenko, direktor podjetja Appoteka, ki je eden vodilnih ponudnikov storitev najema spletnih trgovin na slovenskem trgu s trenutno več kot 150 delujočimi spletnimi trgovinami. »V zadnjem času smo zaznali, da se je zavedanje pomembnosti kakovostnih vsebin, spremljanja in analiziranja navad obiskovalcev ter optimizacije vsebin na splošno med spletnimi trgovci zelo razširilo,« pravi Brenko, vendar dodaja: »A to še ne pomeni, da bi bila večina lastnikov spletnih trgovin pripravljena vlagati bodisi v lastno znanje bodisi v zunanje storitve s tega področja.«

Z drugimi besedami, trgovci vedo, da je uspešno oglaševanje in pozicioniranje ključnega pomena za uspeh na spletu, vendar je potrebni vložek v spletno trženje in oglaševanje (vsaj za zdaj) za večino še vedno previsoka ovira. Kamen modrosti je torej inovativen spletni prodajni kanal, ki bi za spletne trgovine mikropodjetij naredil podobno revolucijo, kot jo je poplava (spet) spletnih strani s kuponi za nekatere »offline« dejavnosti. Ni naključje, da spletne trgovine »kuponsko« revolucijo spremljajo bolj zadržano, saj je zelo verjetno, da se bo takšen ali podoben kanal kmalu pojavil tudi na spletu. Upajmo, da brez negativnih spremljajočih učinkov.

Moj mikro, november december 2013 | Boštjan Klajnščak