Strani z glasbo in videom so nekaj, kar uporabniki v spletu najbolj obiskujemo. Včasih pa se zgodi, da bi kak film ali skladbo radi imeli tudi shranjeno v našem računalniku. Posebej pri počasnih internetnih povezavah, kjer je neposredno predvajanje povezano s čakanjem.

Sredi februarja smo po letu in pol od izida sistemov Windows 7 in Server 2008 R2 dobili prvi servisni paket SP1. Različic SP1 se, vsaj kar zadeva Microsoft oziroma prejšnji operacijski sistem XP, ne drži ravno dober sloves, saj so bile z njim precejšnje težave, ki jih je odpravil šele SP2. Bo tudi tokrat tako?

Končno smo dočakali izid novih različic vseh treh največjih spletnih brskalnikov – Internet Explorerja, Firefoxa in Chroma. Slednji je na voljo že nekaj časa, Microsoftov in Mozillin izdelek pa sta še čisto sveža. Seveda se takoj pojavi vprašanje, kateri je boljši. In smo preverili.

Sredi marca smo po dveh letih čakanja končno dobili novo različico Internet Explorerja. Seveda nas je takoj zanimalo, kaj ponuja, kako hiter je, katere zanimive novosti je vanj vključil Microsoft, predvsem pa, ali je vreden prehoda s konkurence.

Novi različici pisarniških paketov OpenOffice.org in LibreOffice sta izšli skoraj istočasno in obe tudi nosita enako oznako oziroma zaporedno številko. Glede na dogajanje zadnje mesece nas je seveda zanimalo, kaj so počeli pri Oraclu in Document Foundation. Zanimalo nas je, kako in ali se oba paketa sploh kaj razlikujeta med seboj in kaj prinašata novega. Ker je novosti več kot razlik, se najprej pozabavajmo z razlikami.

Ljubiteljski glasbeniki, predvsem kitaristi se že dolgo pritožujejo, da v svetu ni pametnega programa, s katerim bi bilo mogoče izdelati pesmarico z besedili in akordi pesmi. Večina programov, ki so na trgu, se ukvarja bodisi z notnimi zapisi bodisi s tablaturami ali z iskalniki akordov. Lahko pomaga Power Music 3?

Na konferenci DLD (Digital – Life – Design), ki se je odvijala konec januarja v nemškem Münchnu, se je obiskovalcem med drugim predstavilo zanimivo podjetje, imenovano Impossible software. Gre za novonastalo podjetje z zanimivo idejo in res dovršeno rešitvijo.

Odkar znajo digitalni fotoaparati snemati dokaj kakovostne filme, je povpraševanje za preprostimi in po možnosti brezplačnimi orodji za izdelavo DVD-jev krepko naraslo. Težava pa je v tem, da so takšni programi nekako »polarizirani« − poznamo zmogljive in vsestranske, ki so dragi, ter brezplačne, ki so zelo omejeni in težavni. Obstajajo pa tudi izjeme.

Proizvajalci znajo precej napihniti podatke o tem, koliko časa boste lahko delali z njihovim prenosnikom, preden bo treba baterijo znova polniti. Tako imenovani čas avtonomije je dokaj raztegljiv pojem, saj je odvisen od vrste parametrov. Kako torej ugotoviti, koliko bo držala baterija? S programom, kot je Battery Eater.